Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol
Avtonomija državnih univerz in visokih šol je ustavno zagotovljena kategorija, temeljna svoboščina, ki zagotavlja državnim univerzam in visokim šolam »obrambo« pred (nedopustnimi) posegi države na področje njihovega delovanja. Pravilno razumevanje avtonomije je v povezavi s področjem njenega delovan...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2012-06-01
|
| Series: | Central European Public Administration Review |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20361 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1832591506541641728 |
|---|---|
| author | Nejc Brezovar |
| author_facet | Nejc Brezovar |
| author_sort | Nejc Brezovar |
| collection | DOAJ |
| description | Avtonomija državnih univerz in visokih šol je ustavno zagotovljena kategorija, temeljna svoboščina, ki zagotavlja državnim univerzam in visokim šolam »obrambo« pred (nedopustnimi) posegi države na področje njihovega delovanja. Pravilno razumevanje avtonomije je v povezavi s področjem njenega delovanja (vsebinska avtonomija), ki ga ne ogrožajo samo »zunanje« sile, temveč je avtonomija ogrožena tudi od lastnih notranjih razmerij. Financiranje iz proračuna ni edina ovira z vidika finančne avtonomije, temveč problem predstavlja tudi vse večja želja po pridobivanju sredstev na trgu, ki omejuje delovanje univerz na način, da so te primorane svoje raziskovanje podrediti željam trga s čimer trg postane njihov »gospodar«. Avtonomija je zagotovljena državnim univerzam (kot celoti in ne posamičnim članicam) in visokim šolam, kjer obstajajo možnosti vplivanja države kot ustanovitelja na njihovo organizacijo in delovanje. Država kot oblast ohrani vpliv na univerze, vendar se mora vzdržati prekomernega poseganja na področje njenega temeljnega delovanja predvsem kot ustanovitelj – odpovedati se mora določenim ustanoviteljskim pravicam. Avtonomija univerz se izraža navzven (nasproti državi kot ustanovitelju) in tudi v notranjih razmerjih, kjer je v razmerju do univerze avtonomen vsak pedagog, raziskovalec, uporabnik storitev. Popolne avtonomije državne univerze in visoke šole ne morejo uživati, saj je tovrstno sklepanje v nasprotju z namenom ustavodajalca in z logiko sistemske ureditve družbe, kjer so univerze le eden izmed medsebojno povezanih podsistemov. |
| format | Article |
| id | doaj-art-472927a8ee4d4a73ae9a7653fae882a3 |
| institution | Kabale University |
| issn | 2591-2240 2591-2259 |
| language | English |
| publishDate | 2012-06-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Central European Public Administration Review |
| spelling | doaj-art-472927a8ee4d4a73ae9a7653fae882a32025-01-22T10:55:12ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Central European Public Administration Review2591-22402591-22592012-06-0110210.17573/cepar.v10i2.219Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šolNejc Brezovar0University of Ljubljana, Faculty of AdministrationAvtonomija državnih univerz in visokih šol je ustavno zagotovljena kategorija, temeljna svoboščina, ki zagotavlja državnim univerzam in visokim šolam »obrambo« pred (nedopustnimi) posegi države na področje njihovega delovanja. Pravilno razumevanje avtonomije je v povezavi s področjem njenega delovanja (vsebinska avtonomija), ki ga ne ogrožajo samo »zunanje« sile, temveč je avtonomija ogrožena tudi od lastnih notranjih razmerij. Financiranje iz proračuna ni edina ovira z vidika finančne avtonomije, temveč problem predstavlja tudi vse večja želja po pridobivanju sredstev na trgu, ki omejuje delovanje univerz na način, da so te primorane svoje raziskovanje podrediti željam trga s čimer trg postane njihov »gospodar«. Avtonomija je zagotovljena državnim univerzam (kot celoti in ne posamičnim članicam) in visokim šolam, kjer obstajajo možnosti vplivanja države kot ustanovitelja na njihovo organizacijo in delovanje. Država kot oblast ohrani vpliv na univerze, vendar se mora vzdržati prekomernega poseganja na področje njenega temeljnega delovanja predvsem kot ustanovitelj – odpovedati se mora določenim ustanoviteljskim pravicam. Avtonomija univerz se izraža navzven (nasproti državi kot ustanovitelju) in tudi v notranjih razmerjih, kjer je v razmerju do univerze avtonomen vsak pedagog, raziskovalec, uporabnik storitev. Popolne avtonomije državne univerze in visoke šole ne morejo uživati, saj je tovrstno sklepanje v nasprotju z namenom ustavodajalca in z logiko sistemske ureditve družbe, kjer so univerze le eden izmed medsebojno povezanih podsistemov.https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20361avtonomijadržavne univerze in visoke šolevisoko šolstvoustavnosodna presojaobseg in upravičenci avtonomije |
| spellingShingle | Nejc Brezovar Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol Central European Public Administration Review avtonomija državne univerze in visoke šole visoko šolstvo ustavnosodna presoja obseg in upravičenci avtonomije |
| title | Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol |
| title_full | Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol |
| title_fullStr | Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol |
| title_full_unstemmed | Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol |
| title_short | Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol |
| title_sort | pravni vidiki avtonomije drzavnih univerz in visokih sol |
| topic | avtonomija državne univerze in visoke šole visoko šolstvo ustavnosodna presoja obseg in upravičenci avtonomije |
| url | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20361 |
| work_keys_str_mv | AT nejcbrezovar pravnividikiavtonomijedrzavnihuniverzinvisokihsol |