Kratek opis leposlovja: smernice za kratek vsebinski opis književnih del v knjižničnih katalogih in na portalu Dobreknjige.si

Izvleček Prikazujemo izsledke več raziskav s področja vsebinskega opisa leposlovja, ki so bile opravljene od leta 2002 do leta 2013 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Razloga za te raziskave sta bila dva: 1) relativna zanemarjenost...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Author: Alenka Šauperl
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2016-06-01
Series:Knjižnica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/13864
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
Description
Summary:Izvleček Prikazujemo izsledke več raziskav s področja vsebinskega opisa leposlovja, ki so bile opravljene od leta 2002 do leta 2013 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Razloga za te raziskave sta bila dva: 1) relativna zanemarjenost vsebinskega opisa leposlovja v primerjavi z vsebinskim opisom strokovnega gradiva in 2) želja po oblikovanju smernic za enotnejši in doslednejši vsebinski opis v slovenskih knjižničnih katalogih. Raziskave tiskanih in spletnih publikacij, ki so jih izvedli avtorica in več njenih študentov, so pokazale, da založniki, knjižničarji, literarni kritiki in tisti bralci, ki dela berejo za razvedrilo in iz veselja, romane opisujejo s klasifikacijskimi oznakami, predmetnimi ali tem podobnimi oznakami (ang. tag) in krajšimi ali daljšimi besedilnimi opisi. Vse štiri uporabniške skupine v svoje opise vključujejo atribute, ki se nanašajo na delo, avtorja, pa tudi na bralca in druge vidike, ne nujno povezane z delom samim. Najpogosteje vključujejo naslednje podatke: 1) zgodbo; opisujejo jo z dogodki, okoliščinami, s krajem in časom dogajanja ter z literarnimi osebami, njihovim poklicem in vlogo v dogajanju; 2) avtorja; 3) doživetje ob branju in 4) oceno. To so tudi predlagane smernice za enotno in bogatejše vsebinsko opisovanje leposlovja. Kot kažejo rezultati, je namreč v vzajemnem katalogu kar dve tretjini zapisov za leposlovje opremljenih le z vrstilcem UDK, kar za uporabnike ni primeren podatek. Ob upoštevanju predlaganih smernic bi postopek vsebinskega označevanja potekal lažje in rezultati bi omogočili zanesljivejši priklic podatkov iz katalogov in drugih podatkovnih zbirk.
ISSN:0023-2424
1581-7903