Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009

Skupna kmetijska politika je že več kot štirideset let najpomembnejša skupna evropska politika. Kmetijstvo je edini sektor, ki se v celoti sofinancira iz proračuna EU. Velik delež proračuna EU je namenjen izvajanju skupne kmetijske politike, čeprav se ta delež v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 1984 je...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Aleksander Aristovnik, Maja Žibert
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2012-10-01
Series:Central European Public Administration Review
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20365
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1832591545741606912
author Aleksander Aristovnik
Maja Žibert
author_facet Aleksander Aristovnik
Maja Žibert
author_sort Aleksander Aristovnik
collection DOAJ
description Skupna kmetijska politika je že več kot štirideset let najpomembnejša skupna evropska politika. Kmetijstvo je edini sektor, ki se v celoti sofinancira iz proračuna EU. Velik delež proračuna EU je namenjen izvajanju skupne kmetijske politike, čeprav se ta delež v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 1984 je ta delež predstavljal 77 % vseh sredstev proračuna EU, danes predstavlja 40 %, leta 2013 pa bo samo še približno 33 %. Začetki politike razvoja podeželja v RS segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se začeli izvajati prvi strukturni ukrepi za razvoj podeželja. Večji pomen pa je politika razvoja podeželja dobila leta 1993, ko je bila sprejeta prva strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Politika razvoja podeželja v Sloveniji je glede financiranja začela pridobivati pomen šele leta 2003 oziroma šele takrat, ko so se ukrepi politike razvoja podeželja začeli sofinancirati iz proračuna EU. Od leta 2003 so se v Sloveniji izvajali štirje programi razvoja podeželja, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU. To so bili program SAPARD, Enotni programski dokument 2004–2006, Program razvoja podeželja 2004–2006 in Program razvoja podeželja 2007–2013. RS je bila pri črpanju sredstev za razvoj podeželja v obdobju 2003–2009 relativno uspešna, še zlasti to velja na področju kmetijsko okoljskih plačil, vendar pa so v trenutno veljavnem programskem obdobju potrebne izboljšave oziroma odprava določenih težav pri posameznih ukrepih.
format Article
id doaj-art-cb82714f0554462b85da4870e68398f8
institution Kabale University
issn 2591-2240
2591-2259
language English
publishDate 2012-10-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Central European Public Administration Review
spelling doaj-art-cb82714f0554462b85da4870e68398f82025-01-22T10:55:07ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Central European Public Administration Review2591-22402591-22592012-10-0110310.17573/cepar.v10i3.228Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009Aleksander Aristovnik0Maja ŽibertUniversity of Ljubljana, Faculty of AdministrationSkupna kmetijska politika je že več kot štirideset let najpomembnejša skupna evropska politika. Kmetijstvo je edini sektor, ki se v celoti sofinancira iz proračuna EU. Velik delež proračuna EU je namenjen izvajanju skupne kmetijske politike, čeprav se ta delež v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 1984 je ta delež predstavljal 77 % vseh sredstev proračuna EU, danes predstavlja 40 %, leta 2013 pa bo samo še približno 33 %. Začetki politike razvoja podeželja v RS segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se začeli izvajati prvi strukturni ukrepi za razvoj podeželja. Večji pomen pa je politika razvoja podeželja dobila leta 1993, ko je bila sprejeta prva strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Politika razvoja podeželja v Sloveniji je glede financiranja začela pridobivati pomen šele leta 2003 oziroma šele takrat, ko so se ukrepi politike razvoja podeželja začeli sofinancirati iz proračuna EU. Od leta 2003 so se v Sloveniji izvajali štirje programi razvoja podeželja, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU. To so bili program SAPARD, Enotni programski dokument 2004–2006, Program razvoja podeželja 2004–2006 in Program razvoja podeželja 2007–2013. RS je bila pri črpanju sredstev za razvoj podeželja v obdobju 2003–2009 relativno uspešna, še zlasti to velja na področju kmetijsko okoljskih plačil, vendar pa so v trenutno veljavnem programskem obdobju potrebne izboljšave oziroma odprava določenih težav pri posameznih ukrepih.https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20365SAPARDEPDprogram razvoja podeželjauspešnostčrpanje sredstev EUpolitika razvoja podeželja
spellingShingle Aleksander Aristovnik
Maja Žibert
Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
Central European Public Administration Review
SAPARD
EPD
program razvoja podeželja
uspešnost
črpanje sredstev EU
politika razvoja podeželja
title Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
title_full Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
title_fullStr Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
title_full_unstemmed Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
title_short Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
title_sort uspesnost crpanja evropskih sredstev za razvoj podezelja v sloveniji v obdobju 2003 2009
topic SAPARD
EPD
program razvoja podeželja
uspešnost
črpanje sredstev EU
politika razvoja podeželja
url https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20365
work_keys_str_mv AT aleksanderaristovnik uspesnostcrpanjaevropskihsredstevzarazvojpodezeljavslovenijivobdobju20032009
AT majazibert uspesnostcrpanjaevropskihsredstevzarazvojpodezeljavslovenijivobdobju20032009