Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije
V prispevku je predstavljena raziskava medsebojnega vpliva osebnih vrednot državljanov članic EU27 in njihovega zaupanja v nacionalne institucije in institucije EU. Ovrgli smo hipotezo, da osebne vrednote, z izjemo odnosa do demokracije in tolerance, vplivajo na omenjeno zaupanje. Le v okoljih, kjer...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2009-06-01
|
| Series: | Central European Public Administration Review |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20277 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1832591529017868288 |
|---|---|
| author | Marjetica Primožič Cene Bavec |
| author_facet | Marjetica Primožič Cene Bavec |
| author_sort | Marjetica Primožič |
| collection | DOAJ |
| description | V prispevku je predstavljena raziskava medsebojnega vpliva osebnih vrednot državljanov članic EU27 in njihovega zaupanja v nacionalne institucije in institucije EU. Ovrgli smo hipotezo, da osebne vrednote, z izjemo odnosa do demokracije in tolerance, vplivajo na omenjeno zaupanje. Le v okoljih, kjer je visoko vrednotena demokracija, je večje zaupanje v nacionalne institucije, v tistih, kjer prevladuje solidarnost, pa je večje zaupanje v institucije EU. Pokazalo pa se je, da obstaja statistično značilna razlika v zaupanju v institucije med državljani novih in starih članic EU27, kot tudi razlika v zaupanju v nacionalne institucije med državami z različnimi razredi pravnih sistemov. Nove članice imajo praviloma večje zaupanje v institucije EU od povprečja in manjše zaupanje v nacionalne institucije. Stare članice pa kažejo večinoma večje zaupanje v nacionalne institucije in precej deljeno zaupanje v institucije EU. Tudi značilnosti pravnega sistema v posamezni članici EU vplivajo na zaupanje državljanov v nacionalne institucije, ne vplivajo pa na zaupanje v institucije EU. Izrazito veliko zaupanje kažejo državljani držav iz skandinavskega pravnega kroga, medtem ko je zaupanje v nacionalne institucije v postsocialističnih državah skoraj trikrat manjše. |
| format | Article |
| id | doaj-art-93087de3bf9e45e3b824ed1625ee2a07 |
| institution | Kabale University |
| issn | 2591-2240 2591-2259 |
| language | English |
| publishDate | 2009-06-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Central European Public Administration Review |
| spelling | doaj-art-93087de3bf9e45e3b824ed1625ee2a072025-01-22T10:56:01ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Central European Public Administration Review2591-22402591-22592009-06-017210.17573/cepar.v7i2.261Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unijeMarjetica Primožič0Cene Bavec1Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike SlovenijeUniverza na Primorskem, Fakulteta za management KoperV prispevku je predstavljena raziskava medsebojnega vpliva osebnih vrednot državljanov članic EU27 in njihovega zaupanja v nacionalne institucije in institucije EU. Ovrgli smo hipotezo, da osebne vrednote, z izjemo odnosa do demokracije in tolerance, vplivajo na omenjeno zaupanje. Le v okoljih, kjer je visoko vrednotena demokracija, je večje zaupanje v nacionalne institucije, v tistih, kjer prevladuje solidarnost, pa je večje zaupanje v institucije EU. Pokazalo pa se je, da obstaja statistično značilna razlika v zaupanju v institucije med državljani novih in starih članic EU27, kot tudi razlika v zaupanju v nacionalne institucije med državami z različnimi razredi pravnih sistemov. Nove članice imajo praviloma večje zaupanje v institucije EU od povprečja in manjše zaupanje v nacionalne institucije. Stare članice pa kažejo večinoma večje zaupanje v nacionalne institucije in precej deljeno zaupanje v institucije EU. Tudi značilnosti pravnega sistema v posamezni članici EU vplivajo na zaupanje državljanov v nacionalne institucije, ne vplivajo pa na zaupanje v institucije EU. Izrazito veliko zaupanje kažejo državljani držav iz skandinavskega pravnega kroga, medtem ko je zaupanje v nacionalne institucije v postsocialističnih državah skoraj trikrat manjše.https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20277osebne vrednotezaupanjenacionalne institucijeinstitucije EUnove članice EU27 |
| spellingShingle | Marjetica Primožič Cene Bavec Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije Central European Public Administration Review osebne vrednote zaupanje nacionalne institucije institucije EU nove članice EU27 |
| title | Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije |
| title_full | Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije |
| title_fullStr | Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije |
| title_full_unstemmed | Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije |
| title_short | Osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije Evropske unije |
| title_sort | osebne vrednote in zaupanje v nacionalne institucije in institucije evropske unije |
| topic | osebne vrednote zaupanje nacionalne institucije institucije EU nove članice EU27 |
| url | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20277 |
| work_keys_str_mv | AT marjeticaprimozic osebnevrednoteinzaupanjevnacionalneinstitucijeininstitucijeevropskeunije AT cenebavec osebnevrednoteinzaupanjevnacionalneinstitucijeininstitucijeevropskeunije |