Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji

Uskupinjevalni postopek, v katerem se predstavlja skupina podjetij kot eno samo, je predpisan z mednarodnimi računovodskimi standardi, skladno z njimi pa je bil prevzet tudi v slovenske računovodske standarde in mednarodne standarde za javni sektor. Izvesti ga je mogoče po predhodni pripravi temelj...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Author: Jasna Ida Zafred
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2011-12-01
Series:Central European Public Administration Review
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20348
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1832591525166448640
author Jasna Ida Zafred
author_facet Jasna Ida Zafred
author_sort Jasna Ida Zafred
collection DOAJ
description Uskupinjevalni postopek, v katerem se predstavlja skupina podjetij kot eno samo, je predpisan z mednarodnimi računovodskimi standardi, skladno z njimi pa je bil prevzet tudi v slovenske računovodske standarde in mednarodne standarde za javni sektor. Izvesti ga je mogoče po predhodni pripravi temeljnih računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in odvisnih podjetij. Iz strokovnih usmeritev izhaja tudi ena od zahtev, da med pobotanimi stanji ne sme prihajati do t. i. nepravih razlik zaradi neurejenega računovodenja. Čeprav računovodskih izkazov slovenske osebe javnega prava ne pripravljajo na način kot določajo standardi, se uskupinjenje izvaja, vendar le za določene podatke bilanc stanja in na podlagi posebnega predpisa. Ta pa dopušča nastanek razlik pri pobotu terjatev in obveznosti med proračunskimi uporabniki, kar vpliva na stanje splošnega sklada države. V raziskavi smo z metodo naključnega vzorčenja z uporabo anketne raziskave po komponentah modela COSO empirično preverjali, kako učinkovit je notranjekontrolni sistem pri pripravi izvirnih listin bilanc stanja v slovenskem javnem sektorju. Ugotovili smo, da so formalnopravno sicer dopustne razlike hkrati tudi neprave razlike, zaradi česar je verodostojnost skupinskega računovodskega izkaza lahko vprašljiva. Preveritev komponente kontrolnega okolja je npr. pokazala, da so zakonski roki za potrjevanje odprtih postavk določeni prehitro, postopek pa ni dovolj natančno dogovorjen, kadar pride pri uskupinjevanju terjatev in obveznosti do razlik. Na kontih kratkoročnih terjatev in obveznosti do proračunskih uporabnikov na dan 31.12. obstajajo stanja, kar lahko vodi v tveganja nastanka razlik pri pobotu in za niz kontov smo v komponenti kontrolnih aktivnosti dejansko ugotovili, da proračunskim uporabnikom na dan 31.12. ni uspelo pobotati stanj ali stanj sploh niso usklajevali, vzroke, zaradi katerih je prišlo do razlik in ukrepe, ki jih v izogib nastanka razlik predlagajo vodje računovodstev. Na vprašanja komponente informiranja in komuniciranja so računovodje odgovorili, da si želijo več izobraževanja, predstojniki pa bi lahko bolj uporabljali informacije iz računovodskih izkazov pri svojih odločitvah. Še vedno je programska oprema premalo zaščitena, kajti ponekod se posega v bazo računovodskih podatkov. Rezultati v komponenti spremljanja pa so pokazali, da revizija postopka priprave premoženjske bilance še marsikje ni bila opravljena. 
format Article
id doaj-art-822a52d9d66349c7b3066e725d07eaf3
institution Kabale University
issn 2591-2240
2591-2259
language English
publishDate 2011-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Central European Public Administration Review
spelling doaj-art-822a52d9d66349c7b3066e725d07eaf32025-01-22T10:55:16ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Central European Public Administration Review2591-22402591-22592011-12-019410.17573/cepar.v9i4.191Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v SlovenijiJasna Ida Zafred Uskupinjevalni postopek, v katerem se predstavlja skupina podjetij kot eno samo, je predpisan z mednarodnimi računovodskimi standardi, skladno z njimi pa je bil prevzet tudi v slovenske računovodske standarde in mednarodne standarde za javni sektor. Izvesti ga je mogoče po predhodni pripravi temeljnih računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in odvisnih podjetij. Iz strokovnih usmeritev izhaja tudi ena od zahtev, da med pobotanimi stanji ne sme prihajati do t. i. nepravih razlik zaradi neurejenega računovodenja. Čeprav računovodskih izkazov slovenske osebe javnega prava ne pripravljajo na način kot določajo standardi, se uskupinjenje izvaja, vendar le za določene podatke bilanc stanja in na podlagi posebnega predpisa. Ta pa dopušča nastanek razlik pri pobotu terjatev in obveznosti med proračunskimi uporabniki, kar vpliva na stanje splošnega sklada države. V raziskavi smo z metodo naključnega vzorčenja z uporabo anketne raziskave po komponentah modela COSO empirično preverjali, kako učinkovit je notranjekontrolni sistem pri pripravi izvirnih listin bilanc stanja v slovenskem javnem sektorju. Ugotovili smo, da so formalnopravno sicer dopustne razlike hkrati tudi neprave razlike, zaradi česar je verodostojnost skupinskega računovodskega izkaza lahko vprašljiva. Preveritev komponente kontrolnega okolja je npr. pokazala, da so zakonski roki za potrjevanje odprtih postavk določeni prehitro, postopek pa ni dovolj natančno dogovorjen, kadar pride pri uskupinjevanju terjatev in obveznosti do razlik. Na kontih kratkoročnih terjatev in obveznosti do proračunskih uporabnikov na dan 31.12. obstajajo stanja, kar lahko vodi v tveganja nastanka razlik pri pobotu in za niz kontov smo v komponenti kontrolnih aktivnosti dejansko ugotovili, da proračunskim uporabnikom na dan 31.12. ni uspelo pobotati stanj ali stanj sploh niso usklajevali, vzroke, zaradi katerih je prišlo do razlik in ukrepe, ki jih v izogib nastanka razlik predlagajo vodje računovodstev. Na vprašanja komponente informiranja in komuniciranja so računovodje odgovorili, da si želijo več izobraževanja, predstojniki pa bi lahko bolj uporabljali informacije iz računovodskih izkazov pri svojih odločitvah. Še vedno je programska oprema premalo zaščitena, kajti ponekod se posega v bazo računovodskih podatkov. Rezultati v komponenti spremljanja pa so pokazali, da revizija postopka priprave premoženjske bilance še marsikje ni bila opravljena.  https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20348uskupinjenje (konsolidacija)model COSOneprave razlikenaključno vzorčenjeanketna raziskava
spellingShingle Jasna Ida Zafred
Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
Central European Public Administration Review
uskupinjenje (konsolidacija)
model COSO
neprave razlike
naključno vzorčenje
anketna raziskava
title Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
title_full Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
title_fullStr Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
title_full_unstemmed Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
title_short Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji
title_sort empiricna preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premozenjske bilance drzave in obcin v sloveniji
topic uskupinjenje (konsolidacija)
model COSO
neprave razlike
naključno vzorčenje
anketna raziskava
url https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20348
work_keys_str_mv AT jasnaidazafred empiricnapreveritevobstojaindelovanjanotranjihkontrolpripripravikonsolidiranepremozenjskebilancedrzaveinobcinvsloveniji