Biotično zatiranje kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, Hymenoptera, Cynipidae)
Kostanjevo šiškarico, Dryocosmus kuriphilus (Hymenoptera: Cynipidae), štejemo med najpomembnejše škodljivce kostanja (Castanea sp. in Castanopsis sp.) na različnih območjih sveta. Ličinke te osice povzročjo nastanek šišk na vrhu poganjkov in na listnih žilah, kar močno poslabša zdravstveno stanje ko...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2010-05-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14805 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Kostanjevo šiškarico, Dryocosmus kuriphilus (Hymenoptera: Cynipidae), štejemo med najpomembnejše škodljivce kostanja (Castanea sp. in Castanopsis sp.) na različnih območjih sveta. Ličinke te osice povzročjo nastanek šišk na vrhu poganjkov in na listnih žilah, kar močno poslabša zdravstveno stanje kostanja in zmanjša pridelek plodov. Kostanjeva šiškarica izvira s Kitajske, v Evropo in po svetu pa se je razširila z napadenim rastlinskim materialom. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 2004 na Goriškem, v sosednji Italiji pa se je pojavila že tri leta prej in se je že razširila po skoraj celi državi. V nasadih kostanja v Italiji že povzroča veliko škodo. Za najbolj učinkovit ukrep zatiranja kostanjeve šiškarice velja vnos parazitoidnih osic, ki parazitirajo kostanjevo šiškarico in tako pomembno omejujejo škodo, nastalo zaradi tega škodljivca. Najbolj učinkovita je osica Torymus sinensis (Hymenoptera: Torymidae), ki izvira s Kitajske in so jo že uspešno vnesli v nasade kostanja na Japonskem. Znani so tudi drugi parazitoidi, ki pa so manj učinkoviti biotični agensi za zatiranje kostanjeve šiškarice. 15 vrst parazitoidov, ki so jih doslej našli v šiškah kostanjeve šiškarice, je prisotnih tudi v sosednji Italiji. V Sloveniji zaenkrat še nismo odkrili domorodnih vrst parazitoidov kostanjeve šiškarice, vendar raziskave potekajo, saj je velika nevarnost, da se bo škodljivec v prihodnjih letih razširi po vsej Sloveniji. |
|---|---|
| ISSN: | 1854-1941 |