Ponudba dela in odločanje o zaposlovanju na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji
V prispevku skušamo z uporabo modela kmečkih gospodarstev kvantificirati vpliv dejavnikov, na odločanje o zaposlitvi na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. V raziskavi smo uporabili izvorne podatke o kmečkih gospodarstvih iz popisa kmetijstva 2000, pri čemer se omejujemo na zaposlitveno odločanje nos...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2002-12-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15575 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | V prispevku skušamo z uporabo modela kmečkih gospodarstev kvantificirati vpliv dejavnikov, na odločanje o zaposlitvi na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. V raziskavi smo uporabili izvorne podatke o kmečkih gospodarstvih iz popisa kmetijstva 2000, pri čemer se omejujemo na zaposlitveno odločanje nosilcev kmečkih gospodarstev in njihovih partnerjev. Rezultati modela potrjujejo dejstvo, da je vložek dela na kmečkih gospodarstvih v pretežni meri sestavljen iz dela oseb, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilni vir zaposlitve, in oseb, ki presegajo upokojitveno starost. Zaposlitvene odločitve referenčnih oseb so najpogosteje povezane z zaposlitvijo izven kmetije. V večini primerov je zaradi omejene ekonomske velikosti mogoča zaposlitev največ ene osebe na kmetiji. V večini primerov so to nosilci kmetij. Njihov status zaposlitve je odvisen od značilnosti kmečkega gospodarstva in posameznikovih individualnih značilnosti. Ugodne razmere na trgu dela (‘demand-pull’ dejavniki) zvišujejo verjetnost nekmetijske zaposlitve. Zaposlitvene alternative njihovih partnerjev (in verjetno tudi drugih članov gospodinjstva) so v večini primerov zožene na različne vrste nekmetijskih zaposlitev. Verjetnost njihove zaposlitve na kmetiji narašča z ekonomsko velikostjo in morebitnim obstojem dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu. Prispevek zaključujemo z diskusijo o agrarnopolitičnem pomenu rezultatov. Agrarnopolitične cilje, ki se nanašajo na trg dela v kmetijstvu, primerjamo z rezultati raziskave in na njihovi osnovi utemeljujemo potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih kmetijske politike ne tem področju. |
|---|---|
| ISSN: | 1854-1941 |