Evropski pravni standardi dopustnosti državnega poseganja v pravico do svobodnega izražanja in do informiranja
Evropsko sodišče za človekove pravice označuje pravico do svobodnega izražanjain do informiranja kot temeljno pravico, ki zagotavlja demokracijo. Države lahko omejujejo pravico na podlagi izpolnitve pogojev določenosti v zakonu in nujnosti v demokratični družbi zaradi razlogov zaščite javnega intere...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2003-03-01
|
| Series: | Central European Public Administration Review |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20155 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Evropsko sodišče za človekove pravice označuje pravico do svobodnega izražanjain do informiranja kot temeljno pravico, ki zagotavlja demokracijo. Države lahko omejujejo pravico na podlagi izpolnitve pogojev določenosti v zakonu in nujnosti v demokratični družbi zaradi razlogov zaščite javnega interesa, zaščite pravic drugih ali varovanja avtoritete in nepristranosti sodstva. Vendar pravica do svpbodnega izražanja ni samo pravica, temveč je v primerih novinarskega izražanja obenem tudi dolžnost. Sodišče je oblikovalo glede na različne oblike izražanja standarde zaščite pravice.
Sodišče loči med primeri govorjene in pisane besede (tisk in mediji), ki prispevata velik delež k družbeni in politični razpravi, ter primeri umetniškega in komercialnega izražanja. V prvih je zaščita pravice večja kot v drugih, kar sodišče utemeljuje z družbenopolitično pomembnostjo. 10. člen ne ščiti samo tistih informacij ali vsebin, ki so pozitivno sprejete ali so nežaljive, temveč tudi takčšne, ki žalijo, pretresejo ali motijo
državo ali katerikoli del njenih državljanov. |
|---|---|
| ISSN: | 2591-2240 2591-2259 |